Sindikat UNISON je bil ustanovljen leta 1993 z združitvijo treh sindikatov javnega sektorja (sindikata zdravstvenih delavcev, sindikata javnih uslužbencev in sindikata državnih in lokalnih uradnikov). Danes ima več kot 1.3 milijona članov. Visoki funkcionar Michael John Jackson je v UNISON-u odgovoren za področje zdravstva in je na posvetu predstavil njihove aktivnosti.
Uvodoma je prikazal splošno sliko sindikalne organiziranosti v Veliki Britaniji. V sindikate je vključenih 6.9 milijona delavcev, kar predstavlja 27,4 odstotka vseh zaposlenih. V zasebnem sektorju je sindikaliziranost 15,5-odstotna, v javnem pa 57,1-odstotna. Kolektivne pogodbe »pokrivajo« približno 20 odstotkov zaposlenih v zasebnem in 70,5 odstotka zaposlenih v javnem sektorju.
V UNISON, ki je največji sindikat v javnem sektorju, je včlanjenih 1.3 milijona članov iz dejavnosti oz. sektorjev lokalne uprave, zdravstva, izobraževanja, storitev splošnega pomena, policije, prevozništva in nevladnih organizacij. V okviru sindikata delujejo tudi samoorganizirane skupine ženske, temnopoltih in drugih etničnih manjšin, invalidov ter istospolno usmerjenih.
Michael John Jackson je v nadaljevanju predstavil različne oblike institucionaliziranega socialnega dialoga v njihovi državi. Ena od njih je t. i. public services forum oz. forum javnih storitev, ki ga je leta 2003 ustanovil takratni premier Tony Blair z namenom zboljšanja dialoga med vlado, sindikati javnega sektorja in delodajalci. Namen foruma je zagotavljati kakovostne javne storitve za vse, in sicer tako, da združuje delodajalce, sindikate in vlado v prizadevanjih in skupnem dialogu okrog vseh vprašanj, ki zadevajo delo javnih uslužbencev. Forum podpira in spodbuja načela partnerstva, vključevanja socialnih partnerjev v sprejemanje odločitev in zboljševanja kakovosti javnih storitev.
Kot strokovnjak za področje zdravstva g. Jackson sodeluje tudi v posebnem svetu za socialno partnerstvo v zdravstvu. Vodi ga zdravstvena ministrica, v njem pa sodelujejo še drugi predstavniki ministrstva za zdravje, delodajalci v javnem zdravstvu in sindikati. Obravnavajo različna vprašanja in problematiko (pandemska gripa, zdravje in dobro počutje, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, raziskave med zaposlenimi, izzivi produktivnosti …). Cilji sveta za socialno partnerstvo v zdravstvu so, med drugimi, vključevanje vseh socialnih partnerjev v pogovore, razvoj in implementacijo različnih novih politik, ki tako ali drugače vplivajo na zaposlene. Sindikati in delodajalci že v razvojni fazi sprememb podajajo svoje poglede in pripombe, prispevajo videnja in pričakovanja glede rezultatov, ki bi jih delovna sila lahko čutila po sprejemu novih rešitev, celoten svet pa skrbi za učinkovito komunikacijo med socialnimi partnerji. Vloga in odgovornost sveta za socialno partnerstvo je, da zagotavlja učinkovito uresničevanje partnerskih dogovorov, medsebojno spoštovanje socialnih partnerjev ter priznavanje njihovih različnih pogledov in vlog, ki se med seboj običajno razlikujejo, a obenem dopolnjujejo. V svetu ima vsak od partnerjev določeno in vnaprej znano tudi svojo vlogo, delo sveta pa temelji na naslednjih načelih: gradnja zaupanja in vzajemnega spoštovanja, odprtost, odkritost, transparentnost pri komunikaciji, predanost delu, pozitiven in konstruktiven pristop, zavezanost skupnemu delu, pripravljenost učiti se od drugih, vzpostavitev in vzdrževanje dialoga, želja po kakovostnih rezultatih, učinkovitost uporabe razpoložljivih sredstev in pristop 'brez presenečenj'.
V zaključnem delu svoje predstavitve je g. Jackson pojasnil še, kako se določajo plače v javnem sektorju. V Veliki Britaniji obstaja poseben neodvisen organ (NHSPRB), ki skrbi za usklajevanje in določanje plač zaposlenih na policiji, v zaporih, pri oboroženih silah, učiteljev in pomožnih delavcev v šolstvu, zdravnikov in zobozdravnikov, v javnem zdravstvu in plače vodstvenih delavcev. Pri določanju in usklajevanju plač v javnem zdravstvu organ upošteva npr. potrebe po zaposlovanju novih ljudi, zadržanju zaposlenih v poklicu, željo po motivaciji zaposlenih. Sredstva, ki jih ima na voljo, so določena v vladnem proračunu, in pri njihovi porabi morajo zasledovati tudi inflacijske cilje. Upoštevajo pa tudi načelo enakega plačila za enako delo v javnem zdravstvu, v ospredju celotne strategije pa so vedno bolniki in njihovo dobro. Pred dvema letoma so sprejeli večletni sporazum, ki med drugim določa minimalno plačo in minimalno urno postavko ter določa okvir letne plače medicinskih sester ter pomožnih delavcev. Med pomembnejšimi določili sporazuma je g. Jackson izpostavil še dodatke, do katerih so upravičeni zaposleni ob delu za konec tedna in praznike, nadurno delo (+50%), ter navedel nekatere druge pomembne elemente: 37,5-urni delovnik, opredeljeno je število dni dopusta (27 dni in 33 dni po desetih letih dela), bolniško nadomestilo (do 6 mesecev polna plača, po 6 mesecih 50 odstotkov le-te), dodatek za zaposlene v Londonu (kjer so življenjski stroški višji), plačilo ob porodniškem dopustu, sistem pokojninskega zavarovanja, itn.